Aktualno

Še do konec leta na ogled na občinskem uradu!

Konec julija je na novem občinskem uradu trške občine Kotmara vas otvoril župan Seppi Liendl razstavo 11-tih kotmirški umetnikov in umetnic, ki jo je mogoče ogledati še do konec leta 2025.

Med razstavljalci je tudi Hanzi Dragaschnig iz Čahorč! Na otvoritvi so se umetnice in umetniki sami kratko predstavili. Hanzi Dragaschnig se je v slovenščini in nemščini predstavil takole:

Obdelava vsakdanjih tem s pomočjo sijajnosti voščenih figur

Moje ime je Hanzi Dragaschnig in pridem iz Kostanj/Köstenberg, stanjujem že 30 let v Čahorčah. Moja ljubezen do umetnosti se je razvila že v mladosti. Leta 1982 sem spoznal umetnika/slikarja Wilhelma Strelauerja iz Rosenheima, ki je delal tudi z voščenimi figurami. To je bil moj začetek modeliranja.

Na začetku sem modeliral samo sporadično, v zadnjih desetih letih bolj pogosto ter kombinirano z drugimi materijali. Tako sem lahko svoje misli, zgodbe, doživetja in fantazije vlil v figure. Teme so zrcalne slike iz vsakdanjega življenja. Preko uporabe kamnov, železja dobijo figure/teme potrebno platformo in naj stem opazovalca spodbudijo, da o tem premišljuje.

Figure so iz čebelnega voska in imajo skelet iz „čvežna“/žice. Vosek se nanaša ročno ali po ogrevanju nad plamenom sveče z žlico za modeliranje . Po ogrevanju se vosek spoji s sajo in figure dobijo črno barvo. Ob koncu se figura večkrat pobarva z lakom in s tem postane odporna proti toploti.

Letošnje poletje so nas pevce kar preveč pogostokrat poklicali, da smo zapeli v zadnje slovo ob odprtem grobu. V petih tednih smo se morali posloviti od petih ljudi, ki so bili povezani s Slovenskim prosvetnim društvom Gorjanci ali so nam osebno bili blizu.

29. junija nas je dohitela vest, da je nepričakovano umrl v starosti 90 let Jozi Pack iz Trabesinj, ravno ko smo Gorjanci prispeli na cilj našega pohoda k Tomanu v Ilovju. Jozi je bil bivši predsednik društva in pobudnik pohodov, na katerih spoznavamo stara ledinska, pokrajinska in hišna imena. Na pogrebu 4. julija se je sedanji predsednik Gorjancev v poslovilnih besedah (poslovilni govor) spomnil razsežnega in temeljitega kulturnega dela Jozija Packa, ki ga imamo za pobudnika zbiranja in dokumentiranje ledinskih in hišnih imen na Koroškem.

Komaj deset dni navrh smo zvedeli, da je v starosti 88 let umrla zvesta podpornica društva Neži Niemitz, Žmukova iz Plešivca. Zadnjič smo se poslovili od nje 19. julija na kotmirškem pokoplišču.

Kot vedno nasmejano in odločno gospo smo poznali Trezijo Pack, Krznarjevo iz Plešivca, vest, da je „tata Trezi“ v starosti 96 let umrla, nas je dosegla 17. julija. Pet desetletij je s svojim lepim altom bila steber cerkvenega zbora in mešanega pevskega zbor Gorjancev. Kot najstarejša sestra Jozija Packa je bila priča težkega kulturnega položaja Slovencev v Kotmari vasi (preberi besede slovesa ob pogrebu 25. julija).

Dva dni prej smo se morali za vedno posloviti od Margarete Krušic iz Zvonine, ki je umrla v starosti 91 let. Poznali smo jo kot soprogo zavzetega pevca Tonija Krušica, potomca Motijeve družine na Vesavi.

Za vedno nas je zapustila konec julija v 93. letu življenja tudi Tatjana Angerer, diplomirana biologinja, ki je več kot štiri desetletja živela v Kotmari vasi. Mnogi so jo poznali predvsem kot avtorico knjige z domačimi jedmi z naslovom „Čisava župa, pisana pogača in še kaj“; napisala je skupno več kot 30 knjig. Bila je hčerka nemškega očeta judovskega pokolenja iz Maribora in katoliške slovenske matere iz Šmalčeve družine v Ribnici. Bila je izredna humanistično usmerjena, globoko z naravo in materinim jezikom povezana in družbeno odprta žena, ki je bila z mnogimi ljudmi na Gurah v tesni duhovni povezavi. Od ljube Tatjane smo se poslovili (poslovilne besede) 11. avgusta na kotmirškem pokopališču.

v.w.

Kaj ledniska imena razkrivajo o naši zgodovini

Najmanjši deli pokrajine so označeni z ledinskimi imeni: pašniki, njive, barja in grape. Na južnem Koroškem je večina teh imen slovenskih. Že 20 let jih zbirajo koroško-slovenska kulturna društva in jih objavljajo na občinskih zemljevidih. V Kotmari vasi, kjer je bil leta 2008 objavljen prvi zemljevid ledinskih imen, je predsednik kulturnega društva Vinko Wieser prvič izdal knjigo o pomenu imen. Upokojeni oglaševalski strokovnjak je pri tem zaprosil za pomoč jezikoslovce.

Na Tirolskem je jezikoslovni inštitut Univerze v Innsbrucku med letoma 2009 in 2017 zbiral imena ledin po celotni deželi. Na podlagi teh podatkov je slavist Emanuel Klotz zadnja tri leta raziskoval slovanska imena na Vzhodnem Tirolskem in izvajal etimološko študijo. Ta vključuje približno 2500 imen ledin slovanskega izvora, ki jih najdemo v treh četrtinah vseh vzhodnotirolskih občin. Na podlagi njegovih ugotovitev so bila že izvedena arheološka testna izkopavanja, ki so razkrila slovanska naselja v dolinah, ki so danes odročna.

https://oe1.orf.at/programm/20250806/803683/Etymologie-der-Landschaftsnamen

Moderacija in režija: Kathrin Wimmer

Service
Vinko Wieser: Imenska pokrajina v Kotmari vas na primeru petih vasi (Založba Drava, 2024)

- Moment

Oblikovanje
- Jonathan Scheucher

V soboto, 29. marca 2025, je bil v Ljudski šoli v Kotmari vasi tradicionalni vigredni koncert Gorjancev, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev petja in podpornikov slovenske besede. Letos v društvu Gorjanci praznujemo že 140. obletnico delovanja. Organizirani začetki kulturnega delovanja slovenske narodne skupnosti v Kotmari vasi segajo namreč v davno leto 1885, ko je na Plešivcu začel delovati moški kvartet.

Za ohranjanje lepe slovenske besede se Gorjanci trudimo tudi z vključevanjem otrok. Otroška lutkovna skupina Čopiji se je predstavila s prisrčnim pevskim nastopom. Na oder so prišli z lutkami, s katerimi so že nekajkrat uspešno nastopili.

Mešani pevski zbor Gorjanci pod vodstvom Gudrun Mehringer-Thaler skrbi, da v Kotmari vasi slovensko petje ne zamre. Ubrano so zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Zbor uspešno deluje že vrsto let in tudi z izdajo zgoščenk skrbi za ohranjanje slovenske glasbe na Koroškem.

Tudi letos je koncert s svojim nastopom obogatil lokalni mešani pevski zbor Singkreis Köttmannsdorf, ki je pod vodstvom Horsta Moserja zapel tudi pesem v slovenščini in s tem ganil marsikaterega poslušalca oz. poslušalko.

Številne obiskovalce je navdušilo ubrano petje gostujočega mešanega zbora kulturnega društva Bilka iz Bilčovsa, ki ga vodi Dominik Jurca.

Prvič so na vigrednem koncertu svoje glasbene sposobnosti združili izdelovalec glasbil, Paul Doujak, ki je svojo harmoniko tako predelal, da zveni kot Avseniki, pevski solisti iz zbora Gorjancev, ter vsestranski Ingo Muri na kontrabasu. Med poustvarjanjem pesmi Avsenikov in Slaka so na koncu z veseljem zapeli tudi navdušeni obiskovalci in vse nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom.

Uspelemu koncertu je sledilo prijetno družabno srečanje.

A.Ž.